EU je na mednarodni ravni vodila in podpirala mirovna pogajanja po vsem svetu, da bi pomagala najti rešitve za mednarodne konflikte. Nekaj primerov:

Julija 2015 je bil po več letih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Evropske unije dosežen zgodovinski mednarodni sporazum o iranskem jedrskem programu. EU je skupaj s Kitajsko, Francijo, Nemčijo, Rusijo, Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike posredovala pri sklenitvi sporazuma. Iran se je v celoti odpovedal iskanju, razvijanju in pridobivanju jedrskega orožja. EU zdaj predseduje odboru, ki nadzoruje izvajanje tega sporazuma.

Da bi se v Kolumbiji končala večdesetletna državljanska vojna, je EU podprla mirovna pogajanja med vlado in gibanjem FARC, in sicer tako da je imenovala posebnega mirovnega odposlanca, nekdanjega irskega ministra za zunanje zadeve Eamona Gilmorja.

EU je Maliju pomagala izkopati se iz globoke politične krize, tako da je sodelovala pri posredovanju za sklenitev malijskega mirovnega sporazuma, ki je bil podpisan junija 2015. S precejšnjo razvojno pomočjo pomaga tudi pri usposabljanju malijskih oboroženih sil v boju proti terorizmu. Gre za primer celovitega pristopa EU, ki uporablja vse instrumente – diplomatske, varnostne in finančne – skupaj z razvojnim sodelovanjem.

EU je s politično, praktično in gospodarsko podporo ključno prispevala k vzpostavljanju miru na Zahodnem Balkanu po jugoslovanskih vojnah. Eden od primerov je posredovanje EU pri dialogu med Srbijo in Kosovom, kar je aprila 2013 privedlo do prelomnega dogovora, ki se trenutno izvaja s podporo EU.

EU je največja posamezna donatorka razvojne pomoči. Skupaj s svojimi državami članicami zagotavlja več kot polovico uradne razvojne pomoči (URP) na svetovni ravni, s čimer odločilno prispeva k izboljšanju življenjskih razmer milijonov ljudi. V povezavi s tem velja omeniti, da EU močno podpira nove cilje ZN za trajnostni razvoj, ki so bili dogovorjeni leta 2015, in je zavezana njihovemu izvajanju.

EU pri številnih vprašanjih tesno sodeluje z Združenimi narodi. EU verjame v multilateralizem, zato v mednarodnih odnosih zagovarja dogovorjena, zavezujoča pravila. Odnos med EU in Združenimi narodi je jasno opredeljen v Lizbonski pogodbi.

EU in njene države članice so največji donator humanitarne pomoči na svetu. Žrtvam nesreč, beguncem in drugim, ki so nujno potrebni pomoči, zagotavljajo življenjsko pomembno pomoč. Humanitarna pomoč se zagotavlja v skladu z merili ranljivosti in ocenami potreb. To delo usklajuje Generalni direktorat Evropske komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (ECHO).

Evropska unija se usklajeno odziva na raznovrstne mednarodne izredne razmere, kot so nedavni potres v Ekvadorju ali begunci, ki bežijo pred vojno v Siriji, pri čemer je bila EU največja donatorka humanitarne pomoči žrtvam sirskega konflikta. V takšnih izrednih razmerah lahko združi instrumente EU za nujno pomoč, in sicer humanitarno pomoč ter civilno zaščito. Leta 2015 je EU zagotovila hrano, zatočišča, zaščito, zdravstveno oskrbo in čisto vodo najmanj 120 milijonom ljudi v več kot 80 državah, ki so jih prizadele naravne nesreče ali konflikti.

Evropska unija je največje trgovinsko območje na svetu. Trgovina je skupna politika, kar pomeni, da je EU tista, ki se pogaja o mednarodnih trgovinskih sporazumih in jih podpiše, ne pa posamezne države članice. To ji omogoča, da v pogovorih z mednarodnimi partnerji nastopa enotno, ko si prizadeva za spodbujanje svobodnega in pravičnejšega mednarodnega trgovinskega sistema.